INTERVJU Z MIRKOM VORKAPIĆEM

1. Mirko, konec novembra 2014 si po dramatičnem zaključku premagal nevarnega Nizozemca Reduana Koubinija in osvojil naslov prvaka IMTL. Leto dni kasneje je pred teboj obramba naslova najmočnejše regionalne lige v tajskem boksu. Zločinec se vrača na mesto zločina, pravijo …

Tisti dvoboj je bil res skoraj filmski. Ostal bo v spominu. A sedaj je pred menoj nova naloga. Težja od tiste prve. Obramba naslova. Borec, ki brani pas je vedno pod večjim pritiskom, saj ima kaj izgubiti. Število obramb naslova pa je eno glavnih meril pri določanju uspešnosti kariere. Moj cilj je torej jasen. Ob tem pa mi dodatno motivacijo daje dejstvo, da pas branim pred domačim občinstvom, v dvorani, kjer živi duh slovenskega tajskega boksa in kjer so gledalci lahko videli že kar nekaj izjemnih dvobojev. Oglejte si na Youtubeu samo dvoboj med Jožetom Trlepom in Stipanom Radićem pa boste vedeli o čem govorim.

2. Kaj se je zgodilo z napovedanim dvobojem za naslov evropskega prvaka? Pravico za naskok na ta naslov si si namreč priboril lani z osvojitvijo prvaka IMTL. Veliki dogodek naj bi se zgodil v ŠD Marof, Novembra letos. Zakaj je prišlo do spremembe načrtov?

Kot vedno se v kapitalizmu zatakne pri denarju in omrežjih. Tako prvi kot drugi produkcijski faktor ima v rokah oblast, v dotičnem primeru občinska. Nasprotno od tega, kar naj bi uravnavala Smithova »nevidna roka« trga, današnja realnost nagrajuje tiste, ki so del omrežij, ne glede na to, koliko so sposobni, dobri, uspešni. Ker kot klub in posamezniki nismo nikoli bili del »velikih iger« v novomeški občini, trpimo skoraj popolno ignoranco z vrha. Ob košarki smo bili ves čas edini, ki smo polnili dvorane, dogodek Enfusion je sliko Novega mesta ponesel v 50 držav po svetu, skupno smo organizirali več kot 60 dogodkov in pravzaprav splovili borilno sceno v Sloveniji. Postavili smo na noge tudi edino nacionalno športno zvezo, ki ima sedež v Novem mestu. Smo člani državne reprezentance, ime mesta nosimo v svet. Samorastniki. A vse to očitno ni dovolj za pomoč pri izvedbi malo večjega dogodka. Od občine smo prejeli toliko sredstev, da ni dovolj niti za najetje telovadnice, kaj šele organizacije borbe za naslov evropskega prvaka. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno.

3. To bo tvoj 72. Dvoboj v tajskem boksu znotraj magičnega štirikotnika, kako potekajo priprave in kje, kakšno je počutje pred dvobojem?

Počutje je dobro. Telesno in mentalno sem v formi. Treniral sem dvakrat dnevno, prejšnji teden pa je bil ključen, saj so potekali sparingi, katerih so se udeležili tudi Grega in Jure Smole ter Gregor Kek. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem. Moram pa dodati, da tokrat prvič nastopam v dvojni vlogi, saj istega dne v ring vstopa tudi borec iz mojega ljubljanskega kluba (TNT Gym – Muay Thai sekcija) Luka Martinec. Res je, da sva opravila manj skupnih treningov kot pred njegovim prvim in drugim dvobojem in je za preostanek Lukovih priprav poskrbel Žiga Gril, a bo vseeno moja odgovornost, predanost in koncentracija v soboto morala bit dvojna. Poleg tega na istem dogodku svoj debi doživlja tudi moj mlajši brat Sašo. Ne glede na vse, se dogodka veselim kot še nikoli do sedaj.

4. Kaj veš o svojem nasprotniku Adamu Gaalu? V glasbenih vodah si nekaj časa nastopal pod psevdonimom Atila. Atila je bil hunski poglavar, njegovi potomci pa so Madžari. Kdo bo v soboto pravi Atila?

Gre za mladega, lačnega borca, ki si želi dokazovanja in osvojitve naslova prvaka. Prepričan sem, da bo dal vse od sebe da to doseže, zato moram biti maksimalno pri stvari in mu ne pustiti, da razvije svojo strategijo. Kar pa se imenske in zgodovinske primerjave tiče, se ta konča točno tam, pri imenu in zgodovini. Kako se kdo imenuje v končni fazi nima veze, prav tako identifikacija s preteklimi časi in pripadnost nekemu konstruktu kot je narod. V ringu je človek proti človeku. Kdor bo pametnejši, hitrejši, bolj prebrisan in odločnejši, bo zmagal. Tega se je zavedal tudi Atila.

5. Po informacijah, ki jih imamo, nas čaka peklenski ambient in polna dvorana ljubiteljev borilnih veščin, Scorpion gym pa bo nastopil s kar sedmimi svojimi tekmovalci. Prihod je najavil naš veliki podpornik in »fan« g. Jin Kwon, ki bo za to priložnost celo priletel iz Koreje … kakšno sporočilo imaš v zvezi s tem dogodkom za vse privržence borilnih veščin v Sloveniji?

Na Drski je bil vedno dober ambient. Manjša dvorana, skoraj vedno polna pravih navijačev. Recept za odlično atmosfero. Neverjetna pa je zgodba našega prijatelja Jina. Jin je nekaj časa kot član korejske strokovne ekipe delal v novomeškem podjetju in takoj po službi prihajal k nam na treninge. Tako smo se spoznali in postal je neločljiv del naše ekipe. Kasneje je odšel delat v Rusijo, od koder se je vrnil pred enim letom, da bi si ogledal moj dvoboj za naslov IMTL prvaka. Prišel je z letalom v soboto popoldne, v nedeljo zjutraj je že bil na letu v Rusijo. Neverjetno. Tokrat pripravlja isti podvig, le da prihaja iz Južne Koreje. Klub Scorpion še ni imel takšnega člana in Jinova požrtvovalnost je že sedaj legendarna. Priklon!

FOTO: Reneja Ana Borštnar